»Bolnišnice ne morejo biti neki azili za okužene.«
»Če ne bo priliva večjega števila okuženih, potem bomo trenutnim razmeram, upam, kos.«
»Nikakor ne moremo pozabiti, da je bilo lani okuženih 55,9 odstotka stanovalcev...«
»S trenutnim sistemom ne moremo delovati. Ne moremo se izolirati vsakič, kot utegne kdo biti ali ne okužen. To preprosto ne gre.«
»Kdor potrebuje operacijo, umre, mi pa ne moremo storiti ničesar.«
»Ta stiska staršev se prenaša tudi na otroke. Kot zaposlen bi jim rad velikokrat pomagal, pa jim ne moreš. Včasih, ko ne morejo, vključimo prostovoljce. Ampak ne moreš nadomestiti mame ali pa očeta.«
»Pripravili smo se na prvi val morebitnih obolelih. Postavili smo sistem, kako se bo ob naraščajočem številu pacientov zdravilo okužene.«
»Res je nenavadno, če ne celo bizarno, da moramo zdravniki s celotno ekipo vodstvo zavoda prositi, da lahko normalno opravljamo svoje delo v dobrobit pacientov. Tega kot predstojnik, kot zdravnik in kot človek preprosto ne znam razumeti in ne morem sprejeti.«
»Ko imamo enkrat v populaciji toliko okuženih, kot jih imamo zdaj, ne morejo nobena vrata ostati virusu zaprta.«
»Ključno je, da ob sumu okužbe prve morebitne okužene umaknejo iz doma v negovalne bolnišnice.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju